Prevladujoči globalni ekonomski sistem je neustrezen za 21. stoletje, zato potrebujemo korenite spremembe v smeri medsebojne delitve dobrin in sodelovanja.
Japonska in Velika Britanija sta v recesiji, Nemčija se ji je sicer za las izognila, a nadaljnji gospodarski obeti za to državo so precej slabi. Kitajska ima številne ekonomske težave, ki se na zunaj odražajo predvsem v obliki odliva kapitala (Siol.net, CNN). Vojna v Ukrajini se nadaljuje, tudi izraelsko-palestinski konflikt povzroča politične in gospodarske težave v celotni regiji, ki jih še zaostruje preusmeritev trgovskih poti zaradi napadov Hutijevcev v Rdečem morju. Če k temu dodamo še podnebne spremembe, ki povzročajo vse več škode, dobimo vnetljivo mešanico, ki lahko pošteno zamaje globalni ekonomski sistem; to pa ima seveda velikanske in daljnosežne družbene ter politične pretrese.
Medtem pa ključni borzni indeksi, predvsem v ZDA, nenehno rastejo. Delnice podjetja NVIDIA, vodilnega svetovnega proizvajalca vrhunskih grafičnih procesorjev oziroma GPU, na primer dosegajo izjemne stopnje rasti. Letos so se dvignile za neverjetnih 49 odstotkov, lani (2023) pa kar za 239 odstotkov (CNN). Predvsem razvoj umetne inteligence napihuje borzni balon, ki ga mnogi primerjajo s tako imenovanim internetnim balonom (dot-com bubble) v poznih devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Borzni indeksi nekaterih internetnih podjetij so leta 1999 zrasli tudi za več kot 1000 odstotkov, kar je marca 2000 privedlo do velikega borznega zloma. Nekatera podjetja so takrat propadla, medtem ko so se druga postopno opomogla.
Tako imamo trenutno zelo vnetljivo situacijo. Velike gospodarske sile so v krizi, hkrati pa vsega nekaj globalnih tehnoloških korporacij, predvsem s sedežem v ZDA, dosega velikanske rasti na borzah. Kot vemo iz zgodovine, so takšne razmere idealne za nenaden borzni zlom, ki ga lahko sproži že ena samo neprijetna novica. V negotovih globalnih razmerah pa je to idealna pot za krizo širših razsežnosti. Borzni zlomi – spomnimo se predvsem tistih iz let 1929 in 2007 – lahko povzročijo dolgotrajno gospodarsko, družbeno in politično krizo.
Drugačen ekonomski sistem
Ali se bo kmalu zgodil nov borzni zlom, ki bo pripeljal do nove ekonomske krize, sploh ni pravo vprašanje. To se bo slej ko prej zgodilo, in skoraj zagotovo že zelo kmalu. Pravo vprašanje je, ali je obstoječi oziroma prevladujoči globalni ekonomski sistem sploh še vzdržen? Odgovor je očiten: ni vzdržen. Praktično od leta 2000 naprej, ko se je zgodil borzni zlom internetnih podjetij, smo ves čas v krizah. Lahko bi rekli, da je ekonomski sistem, ki smo ga podedovali iz 20. in deloma prejšnjih stoletij, neprimeren za 21. stoletje.
Ne smemo se omejiti zgolj na "gašenje požarov" oziroma stalno reševanje kriz, ki jih povzroča neustrezen ekonomski sistem. Potrebne so sistemske spremembe, ki bi špekulativni, izjemno tekmovalni ter družbeno in okoljsko škodljivi ekonomski sistem preobrazili v bolj pravičnega za ljudi in bolj sprejemljivega za okolje. Takšen sistem bi lahko temeljil na bolj pravični delitvi globalnih virov, mednarodnem sodelovanju in okoljski odgovornosti. Z eno besedo lahko tak ekonomski sistem imenujemo ekonomija delitve.
Dokler bomo vztrajali v ekonomskem sistemu, ki prevladuje v svetu in sloni na sebičnosti, tekmovalnosti, pohlepu in špekulacijah, bomo neprestano padali iz krize v krizo, bodisi jo imenujemo borzna, finančna, ekonomska bodisi gospodarska. Borzni zlom ali borzno krizo lahko – vsaj tako "kažejo zvezde" – pričakujemo že zelo kmalu. Če pa smo pripravljeni narediti prve korake k medsebojni delitvi dobrin in resničnemu sodelovanju med državami, si lahko obetamo prehod v pravičnejšo, mirnejšo in trajnejšo družbo.
(Slika je kreirana z umetno inteligenco.)
Feb 16, 2024